Hyro Da Hero

Pri vseh stvareh je mogoče opaziti spontano ponavljanje.

Letni časi se menjajo. Trendi se pojavljajo in izginjajo. Kariere se ustvarjajo in padajo. Glasbene zvrsti živijo in umrejo. Vsake toliko pa se pojavi umetnik, ki ne sledi takemu tempu. Ne ozira se na to kaj je `kul`. Briga ga za to kdo je `in`. Ne sledi duhu časa, ampak duh časa sledi njemu. Hyro Da Hero bo spremenil rap glasbo.

Hyro Da Hero se vrti po lastnem ritmu hip hopa na svojem debitantskem albumu Birth, School, Work, Death. Hyro kombinira rock`n`roll odnos v eksplozivno, odzivno in privlačno rap glasbo. S samo enim akordom in eno samo rimo MC iz Hustona, ki sedaj prebiva v Los Angelesu, ustvarja čisti ogenj. Njegov producent je Ross Robinson, mož za legendarnimi debitantskimi ploščami Korn, Slipknot in At The Drive-in. Birth, School, Work, Death zveni kot, da bi bil Nas pevec skupine Rage Against The Machine.

Hyro-vo skupino sestavljajo Daniel Anderson (kitara, Idiot Pilot), Paul Hinojos (bas, At The Drive-in/Sparta/The Mars Volta) in Cody Votolato (kitara) ter Mark Gajadhar (bobni) iz skupine Blood Brothers, kar jim le še pridoda k že dobremu pedigreju. Kitarski rifi in kot britev ostre rime gradijo zvok, ki je tako introspektiven kot je nalezljiv. Hyro Da Hero strelja zvočne granate eno za drugo, pa naj bo to agresiven punk-funk kot pri ``Sleeping Giants`` ali sladek udarec kot pri ``We Still Popular``. Čez celoten album Hyro eksperimentira s celo paleto različnih stilov od psihadeličnega popa kot v ``Man in My City``, do poziva v boj ``Grudge``, kjer ponosno razjasni ``I ain`t Lil Wayne``. To je hip hop kot ga še niste slišali.

O svojem enigmatičnem zvoku Hyro razloži: ``Vedno se oziram proti podzemlju. Od tam prihaja iskrenost. Edinstven rap in rock imata veliko skupnega, a nihče ga še ni združil na tak način. Surov je in resničen``.

Ta surov in realen duh napajata ``Section 8``, ki se razvije v katarzični zlom, ki je čudovito nemiren. V istem dahu lahko Hyro poda zabavno in brilijantno opazko popularne kulture v ``We Still Popular``, v katerem nastopa Tony Royster Jr. (Jay-Z) na bobnih. Po kitarskem začetku v stilu ``Sweet Child O` Mine`` Hyro poda svoje mnenje o vsem kar je narobe z Hollywoodom. Potopi se v pesem in razkrije: "That´s about how easy it is to get fame these days, but it´s all bullshit. The Kim Kardashian´s and Lindsay Lohan´s all fall down eventually, but it´s sad that this is our pop culture. I´m happy to be regular, but I´m going to speak my mind``.

A kljub vsem je Hyro daleč od normalnega. Očaral je tako hip hop kot rock oboževalce s svojimi neodvisnimi `mixtape-i`` Gangsta Rock (2007), Rock N`Roll Gangsta (2008) in Belo Horizonte (2009). `Download-i` teh albumov so presegli številko 100.000, zaradi česar je Hyro prejel pohvale s strani priznanih kritikov pri Alternative Press, My Old Kentucky Blog, ARTISTdirect.com, Blabbermouth.net, AbsolutePunk.net in mnogih drugih. Nič pa se ne more primerjati z njegovim nastopom v živo. Odre si je delil s 50 Cent-om, Cypress Hill, Deftones, Staind, Halestorm, Hatebreed in številnimi drugimi rock in rap umetniki. Dodaja: ``Vse se dogaja na odru. To morate videti in slišati v živo``.

Hyro-v pravi prvenec Birth, School, Work, Death se dotakne nečesa, kar je manjkalo tako v rocku kot v rapu. ``Ross Robinson je veliko potegnil ven iz mene. Potisnil me je do roba in z njegovo pomočjo sem realiziral svojo glasbo tako kot sem si jo zamislil. Napeto je bilo, a na koncu je bilo vredno vsega truda in dobil sem ploščo, ki bo cel svet vrgla na rit.``

Na koncu Hyro poziva k revoluciji s pesmijo ``Beam Me Up``, kar je primerna deklaracija. Čas je da se osvobodimo vzorcev. Zdaj je čas za Hyro Da Hero. – Rick Florino (Dolor, Avtor), oktober 2010