be_ixf;ym_202110 d_21; ct_50
ZAPRI
Photos from Girl On Fire Video Shoot - Courtney Duncan
NOVICE

Courtney Duncan - ognjeno dekle

Feb 232020

Novozelandka Courtney Duncan je že od leta 2016 najhitrejša motokrosistka na svetovnem prvenstvu. Lani je zmagala na osmih od devetih dirk in končno uresničila svoje otroške sanje, ko je postala svetovna WMX prvakinja.

Leta 2016 je debitirala in vodila v prvenstvu, nakar je pri trku s fotografom, ki je stal na progi, utrpela poškodbe, ki so jo za nekaj časa vrgle iz igre. Duncanova je v omenjeni sezoni slavila na petih od štirinajstih dirk, kar je bil najvišji dosežek od vseh udeležencev. 

Naslednje leto so finalno dirko, na kateri je vodila, prekinili, zaradi kontroverzne odločitve žirije pa ni osvojila naslova. V 2018 je, dve dirki pred koncem sezone, zaradi poškodbe kosti in ligamentov v desnem stopalu ponovno bila primorana zadevo prepustiti drugi tekmovalki, kar pa je je osvojitev lanskega WMX prvenstva naredilo še toliko slajše. Predstavljamo vam "ognjeno dekle".

Kako si ugotovila, da je MX tvoja strast?

Odrasla sem v majhnem mestecu, v precej ruralnem okolju, kjer so vsi imeli motokros kolesa, vključno z mojimi najboljšimi prijatelji. Ob vikendih smo se dobili in dirkali. Od tukaj naprej se je zadeva le še stopnjevala.

 

Kdaj se je zgodil trenutek, ko si se odločila tvegati vse in se odpravila v Evropo?

Na televizji sem videla svetovno prvenstvo, ko sem bila stara 12 ali 13 let. Takrat smo imeli nekaj novozelandskih herojev kot sta bila Ben Townley in Josh Coppins killin’. To je bila prelomna točka, ki me je takoj navdihnila, da sem se odpravila na pot z namenom postati svetovna prvakinja. Vse od tistega dne, sem si želela osvojiti svetovni naslov.

 

Končno si uresničila svoje otroške sanje. Osvojila si naziv svetovne prvakinje, kar pa ni bilo lahko. Povej nam kaj več o tvoji poti na vrh.
Občutek je nepopisen. Prvih 10 sekund sem bila popolnoma ohromljena. Za ta dosežek sem garala več let. Za menoj je nekaj težkih trenutkov. Sedaj, ko se je to končno zgodilo, sem popolnoma navdušena. Bile so noči, ko sem razmišljala, da mi to nikoli ne bo uspelo.

 

Na začetku sem bila deležna veliko uspehov. V mojih mlajših leth sem veliko zmagovala. Šele, ko sem postala profesionalka, sem se spopadla z določenimi težkimi trenutki. Konkurenca je bila huda. 3 leta zapored mi ni uspelo osvojiti naslova. To je bilo zelo frustrirajoče, tudi razočaranj ni primanjkovalo. Tako daleš je šlo, da sem razmišljala o tem, da bi končala. Če sem iskrena, sem imela vsega dovolj. Tako blizu sem bila, predvsem trejič, ko sem že čutila trofejo v svojih rokah.

 

To so bili težki časi, ki pa so me le še dodatno utrdili. Iz mene so naredili boljšo osebo. Doživela sem temačno stran tekmovalnega dirkanja, a priznam, da si ne bi želela, da bi bilo kako drugače. Še enkrat bi vse to dala skozi, samo, da bi si lahko nabrala dragocene izkušnje in upam, da bo takih trenutkov v prihodnosti še več.

 

Povej nam kaj več o tvojih poškodbah in kako si se psihično soočila z njmi?
Imela sem dosti poškodb. Ni bilo lahko. Sediš na kavču kakšnih pet mesecev in gledaš ostale, kako napredujejo, ti pa zgolj odštevaš dneve. Sezone sem vedno štartala delno pripravljena, kar seveda ni idealno. Nikoli nisem začela prvenstva v popolni formi. Poškodbe so bile težke. Imela sem težave s kolenskimi vezmi, zadnja poškodba pa je bila poškodba stopala, ki je terjala 7 mesecev rehabilitacije. Lepo je biti zdrav po dolgem času. Za menoj je solidno leto, pravzaprav se je to zgodilo prvič, odkar sem profesionalna dirkačica.

 

Zastavljala sem si majhne cilje in nisem gledala preveč v prihodnost. To je bil najboljši način, da sem ostala pozitivna. Zadnja poškodba me je precej potrla. Bila sem namreč zelo blizu osvojitvi naslova. Včasih sem ponoči razmišljala, “kaj delam narobe?”, “kaj mi je storiti, da osvojim prvenstvo?”. Bilo je težko, a se mi je uspelo prebiti.

 

Kot Novozelandka si primorana potovati na drugo stran sveta, kjer se odvija večina tekmovanj. Kako se ti soočaš s potovanji in razdaljami, ki jih moraš prepotovati?
Ni lahko spakirati in se odpraviti na drugo stran sveta brez družine in prijateljev. Najhuje je, ko imaš slab dan in se vrneš v svojo sobo, kjer si sam s seboj in nimaš nobenega, ki bi te spravil v boljšo voljo. Težko je, a to te dodatno utrdi. Ko pakiram, vem, da grem nekam z namenom. Ne grem na drugo stran sveta zato, da bi končala na drugem mestu. Predaleč je, da bi šla tja s tem razlogom!

 

Kaj je tvoja motivacija? Kako jo ohranjaš? Od kod ta ogenj? Ta strast?
Sem izjemno tekmovalna. Vedno sem bila. Vedno sem hotela biti najboljša. Ne govorim le o dirkanju, ampak o vsem. Kartanju s prijatelji, igranju nogometa. V vsem, kar počnem, si želim biti najboljša. Od tod ves ta ogenj. Sovražim izgubljati. Ni besede, ki bi opisala, kako sovražim izgubljati. Da si uspešen, moraš garati. Moja motivacija je to, da hočem osvojiti svetovno prvenstvo in biti najboljša na svetu.

 

Kaj predstavlja tvoj največji strah? Kako ga premagaš?
Nočem izgubljati! Včasih sem se tako bala izgubiti, da sem morala enostavno zmagati. Tako močno sovražim izgubljati. Pri dirkanju ni dosti stvari, ki bi se jih bala. Dobro se odzivam pod pritiski. Motivira me, da vem, da ne bi lahko. Bolj kot strahove, vidim izzive.

 

Kaj je najboljši nasvet ali modrost, ki si jo prejela v svoji karieri?
V zadnjem letu je najpomembnejša stvar, ki mi je pomagala ta, da sem uživala v tem, kar delam. Kot atlet se hitro izgubiš v tekmovalnem svetu. Vse, kar vidiš je tekmovanje in ne vidiš širše slike. Mislim, da sem letos zadevo vzela bolj sproščeno. To, da sem po dirki lahko odklopila vse kar ni bilo potrebno, mi je pomagalo, da sem se na nove dirke vračala bolj sveža. To je vplivalo tudi na moje življenje izven dirkanja.

 

Imaš kakšen poseben ritual pred dirko?
Ne ravno. Pred dirko si vzamem trenutek, da se opomnim, zakaj sem tukaj, kjer sem, kar mi pomaga pri psihični pripravi na tekmo.

 

Kaj ti roji po glavi, ko si na štartu?
Iskreno, “čas je za akcijo”! Močno verjamem, da sem bila rojena za to. Rečem si “Pripravljena si. Storila si vse, kar si lahko. Namenjeno ti je bilo, da si tukaj, sedaj pa se dokaži!”

 

Kakšen nasvet imaš za svoje oboževalce in ostale ljudi, ki si jim vzor?
Pomembno je, da uživaš v tem, ne glede na to na kakšni ravni dirkaš. Zabavajte se, ne obremenjujte se preveč in vse se bo zgodilo tako kot se mora. Zaupajte si, delajte trdo. To vas bo pripeljalo tja, kamor si želite priti.

DELI TA ČLANEK:

PRIPOROČAMO

NE ZAMUDI!